V skladu z 8. členom Pravilnika o šolskem redu v srednjih šolah, ki ga je sprejel minister za šolstvo in šport Republike Slovenije (Ur. l. št. 60/201, z dne 23. julija 2010),

ravnateljica Gimnazije Ormož določa

ŠOLSKA PRAVILA GIMNAZIJE ORMOŽ

1. člen

Pravila urejajo:

  • organizacijo dela na Gimnaziji Ormož (v nadaljevanju: gimnaziji) in v učilnicah;
  • odgovornost pri uporabi delovnih sredstev in šolskega inventarja;
  • delovne odnose med dijakinjami, dijaki, drugimi udeleženci organiziranega izobraževalnega dela in delavci šole;
  • zagotavljanje zdravstvenega varstva;
  • podeljevanje pohval, priznanj in nagrad.

I. HIŠNI RED

2. člen

Pravila hišnega reda so obvezna za vse udeležence organiziranega izobraževalnega dela in delavce šole. Kršitve hišnega reda se za udeležence organiziranega izobraževanja sankcionirajo po določilih Šolskih pravil Gimnazije Ormož. 

 

3. člen

Pravila lepega vedenja

  • Na šoli se pozdravljamo; pozdravljanje je izraz vljudnosti, pa tudi nasmeh je dobrodošel.
  • Dijaki so obzirni do učiteljev in drugih dijakov; vedejo se tako, kot bi želeli, da se drugi vedejo do njih, kar prispeva k dobremu počutju vseh udeležencev organiziranega izobraževalnega procesa.
  • Ob vstopu v katerikoli prostor v šoli ali izven nje se udeleženci organiziranega izobraževalnega dela obnašajo v skladu s splošno sprejetimi civilizacijskimi normami (potrkajo, pozdravijo, prosijo …).
  • Dijaki, učitelji in drugi delavci šole skrbijo za inventar in vzdržujejo čistočo vseh prostorov šole.
  • Dijaki, učitelji in drugi delavci šole skrbijo za čisto in urejeno okolje.
  • Dijaki v času pouka in izven njega, od 1. septembra do 31. avgusta, predstavljajo šolo kot ustanovo, zato se zavedajo, da s svojim obnašanjem sooblikujejo ugled šole. S svojim odnosom do sošolcev, učiteljev in drugih ljudi kažejo, da spoštujejo druge in se znajo obnašati v skladu s splošno sprejetimi civilizacijskimi normami.

 

4. člen

Delovni čas

Učni proces se izvaja v prostorih Gimnazije Ormož in na drugih lokacijah, ki so določene z Letnim delovnim načrtom šole.

Šolski prostori so namenjeni vzgojno izobraževalnemu procesu in so za dijake odprti vsak delavnik od 6.30 do praviloma 19.30. Pouk se praviloma začne ob 8. uri, izjemoma pa ob 7.10.

Glavni odmor je med 4. in 5. šolsko uro in traja 30 minut.  

Strokovni delavci šole lahko uporabljajo vse vhode, ki vodijo v šolsko poslopje, dijaki in obiskovalci pa samo glavni vhod, kjer je organizirano tudi dežurstvo.

Ponoči, ob sobotah, nedeljah in praznikih, je šola zaprta in varovana s protivlomnimi signalnimi napravami.

 

5. člen

Splošna pravila 

  • ob začetku šolske ure morajo biti dijaki v razredu;
  • dijaki in delavci šole upoštevajo uradne ure tajništva in računovodstva šole;
  • v zbornico, kabinete, telovadnico in specializirane učilnice dijaki vstopajo z dovoljenjem učitelja;
  • med odmori in prostimi urami dijaki ne zapuščajo šolskih prostorov;
  • v prostem času ali prosti uri se dijaki lahko zadržujejo v knjižnici, jedilnici, atriju ali prosti učilnici in ne motijo pouka;
  • dijaki se v šolskih prostorih preobujejo v copate.

 

 Prepovedano je

  • prinašanje mobitelov in drugih elektronskih naprav v učilnico (razen računalnikov za potrebe pouka) ter njihova uporaba. Ob kršitvi se le-ta odvzame, odda v tajništvu, kjer napravo prevzamejo starši;
  • uporabljati računalnik, ki ga uporablja učitelj v učilnici;
  • zadrževanje na hodniku po zvonjenju;
  • vstopanje v telovadnico in računalniško učilnico brez prisotnosti učitelja;
  • kajenje v šoli in na lokacijah, kjer se izvaja pouk, ter na šolskih površinah;
  • uporaba dvigala, razen dijakom, ki so do tega upravičeni;
  • pisanje po klopeh, šolskih notranjih in zunanjih stenah;
  • uničevanje šolske opreme;
  • vdiranje v garderobne omarice;
  • vsako vedenje, ki ogroža bivanje in delo vseh, ki se nahajajo v šoli.

 

Uporaba elektronskih naprav

  • Uporaba računalnikov na hodnikih in v knjižnici je dovoljena, če ne moti izobraževalnega procesa in je v skladu z navodili, ki so nameščena ob računalnikih.

 

6. člen

Vzdrževanje šolskega prostora in inventarja

  • Delavci in dijaki šole skrbijo, da se šolska stavba in njeni prostori uporabljajo samo za namene, ki so v skladu s šolskimi cilji.
  • Ravnateljica šole pisno dovoli uporabo šolskih prostorov za druge dejavnosti.
  • Delavci, dijaki in drugi uporabniki so dolžni skrbeti za šolske prostore in opremo kot dobri gospodarji – paziti morajo, da ne pride do poškodb sten, tal, opreme, oken in drugih steklenih delov; posebej pazijo, da ne pride do požara.
  • Reditelji so dolžni opozoriti učitelja na nastalo škodo ali nered.
  • Škodo, ki je nastala v učilnici, poravna krivec oziroma dijaki oddelka, v katerem reditelj škode ni prijavil; škodo poravnajo dijaki sproti.
  • V prostorih šole in okolice je potrebno vzdrževati red in čistočo.
  • V šoli je obvezno ločevanje odpadkov. Dijaki so dolžni ločevati odpadke in jih odlagati v določene posode za posamezno vrsto odpadkov.
  • Smeti v okolici šole je potrebno odlagati v koše za smeti.

 

7. člen

Shranjevanje osebnih stvari dijakov

Na šoli so za shranjevanje osebnih stvari dijakov nameščene garderobne omarice, ki naj služijo svojemu namenu (odlaganje garderobe, čevljev, kap, sončnih očal, mobitelov in ostalih elektronskih naprav …). Dijaki so dolžni poskrbeti, da bo ostala šifra njihove omarice skrivnost.

Šola ne odgovarja za krajo oblačil, torb in drugih osebnih stvari, zato jih dijaki ne smejo puščati  brez nadzora.  

 

8. člen

Obveščanje dijakov

Uradna obvestila, pomembna za dijake, so objavljena na oglasni deski v avli šole oz. na spletni strani šole (www. gimnazija-ormoz.si). 

 

9. člen

Obveščanje in opravičevanje odsotnosti

Starši, ob njihovem soglasju pa tudi športne, kulturne in druge organizacije ali šole, o vzroku odsotnosti dijaka obvestijo šolo najkasneje v treh delovnih dneh od prvega dne odsotnosti.

Če šola o odsotnosti dijaka ni obveščena v roku iz prejšnjega odstavka, razrednik oziroma šola, o odsotnosti dijaka obvesti starše najkasneje v štirih delovnih dneh od prvega dne odsotnosti, razen, če se s starši ni drugače dogovorila.

Medsebojno obveščanje je lahko osebno, po telefonu, elektronski pošti, odvisno od dogovora med starši in razrednikom. O vsakem izostanku mora biti razrednik pisno obveščen v treh delovnih dneh po prihodu dijaka v šolo.

Starši se lahko naročijo na avotomatsko obveščanje o izostankih dijaka

Starši morajo razrednika pisno obvestiti o izostanku na obrazcih, ki jih izda šola in jih dobijo pri razredniku. Za več kot petdnevni izostanek morajo priložiti potrdilo dijakovega osebnega zdravnika. 

 

10. člen

Upravičeni razlogi za zamujanje in predčasno odhajanje od pouka

Dijak sme zamujati ali predčasno odhajati od pouka, ko je to določeno s pedagoško pogodbo (iz zdravstvenih razlogov) ali ko oddelčni učiteljski zbor potrdi upravičenost, na podlagi pisne utemeljitve staršev. 

 

11. člen

Oprostitev sodelovanja dijaka pri pouku iz zdravstvenih razlogov

O oprostitvi sodelovanja dijaka pri pouku iz zdravstvenih razlogov in načinu vključitve dijaka v vzgojno izobraževalno delo v času oprostitve sodelovanja pri pouku odloči športni pedagog. 

 

12. člen

Sodelovanje s starši poteka v obliki individualnih tedenskih ur posameznih profesorjev po predhodnem dogovoru, mesečnih govorilnih ur, roditeljskih sestankov, predavanj za starše in sveta staršev.

 

13. člen

Dežurstvo dijakov

Dežurstvo je za dijake obvezno. Dijaki lahko zaradi dežuranja izostanejo od pouka le enkrat mesečno.    

Dijaki po oddelkih dežurajo v avli šole. Razpored dežurstva razrednik vpiše v dnevnik oddelka.

Vsak dan dežura en dijak.

Z dežurstvom vsako šolsko leto v septembru začnejo dijaki iz 2. a razreda. Z dežurstvom nadaljujejo dijaki ostalih oddelkov na podlagi dogovora razrednikov na aktivu razrednikov. Dijaki četrtega letnika ne dežurajo.

V primeru pisnega ali napovedanega ustnega ocenjevanja znanja dežurnega dijaka je ta dolžan poskrbeti za zamenjavo oziroma nadomeščanje dežurstva za čas ocenjevanja in o tem obvestiti učitelja dijaka, ki ga bo nadomeščal, in učitelja, pri katerem bo izostal od pouka. Samovoljna zamenjava vrstnega reda ni dovoljena.

Dijak dežura od 7.45 do 14.10. Evidenca dežurstva se vodi v tajništvu šole. 

 

14. člen

Naloge dežurnega dijaka:

  • ob začetku dežurstva v tajništvu dvigne mapo dežurnega učenca in vodi zapisnik o dežurstvu;
  • ob lepem vremenu pripravi sprostitveni kotiček v atriju in ga pred zaključkom dežurstva pospravi;
  • opravlja tudi druge naloge, za katere ga zadolžijo tajništvo, ravnatelj ali učitelji.
  • pristopi k obiskovalcu, mu posreduje potrebne informacije;
  • vodi evidenco obiskovalcev – ime in priimek, namen obiska, čas prihoda in odhoda;
  • če  obiskovalec ne posreduje zahtevanih podatkov, dežurni učenec o tem obvesti tajništvo šole;
  • skrbi  za red v avli, na hodnikih šole in v okolici šolske zgradbe;  
  • vodstvo šole oz. tajnišvo obvešča o kršitvah hišnega reda;
  • skrbi za smotrno uporabo električne energije na hodnikih, stopniščih, v garderobah in sanitarijah ter skrbi, da so vrata sanitarij zaprta;

 

15. člen

Rediteljstvo

Zaradi lažjega in hitrejšega spremljanja prisotnosti dijakov pri pouku in ostalih šolskih aktivnostih, izvajanja pouka in spremljanja stanja učilnic je v oddelku organizirano rediteljstvo.

Razpored rediteljev v oddelku pripravi razrednik in ga vpiše v dnevnik oddelka. Naloge reditelja opravljata dva dijaka tedensko.

Naloge reditelja:

  • ob vstopu v učilnico le-to pregledata in učitelju javita morebitne poškodbe. Če tega ne storita, se smatra, da so dijaki razreda odgovorni za nastalo škodo in jo morajo poravnati;
  • k učnim uram prinašata pripomočke, ki jih naroči učitelj;
  • ob koncu ure očistita šolsko tablo, odstranita smeti in ugasneta luči;
  • v odmorih prezračita učilnico in poskrbita za smotrno uporabo električne energije,
  • ob začetku vsake šolske ure sporočita učitelju manjkajoče dijake;
  • če 10 minut po zvonjenju učitelja ni k pouku, reditelj odsotnost sporoči v  tajništvo šole;
  • poskrbita, da je v učilnici dovolj krede;
  • po navodilih učitelja ali razrednika opravljata druge naloge.  

 

16. člen

Vedenje dijakov

Dijaki morajo v šoli upoštevati varnostne ukrepe, ki jih določa Zakon o varstvu pri delu, in navodila, ki jim jih dajejo ravnateljica in drugi delavci šole.

Na ekskurzijah, športnih dnevih, prireditvah in drugih organiziranih dejavnostih morajo dijaki upoštevati in izpolnjevati navodila ravnateljice oziroma učiteljev spremljevalcev.

Neupoštevanje določb iz Zakona o varstvu pri delu oziroma neupoštevanja navodil vodij, učiteljev, spremljevalcev se pri izreku vzgojnega ukrepa ali določitvi alternativnega ukrepa šteje kot težja, lahko pa tudi kot najtežja kršitev. O teži posameznega prestopka odločajo učitelji, vodje ali učitelji spremljevalci.

Za nesreče in morebitne poškodbe, ki se zgodijo zaradi neupoštevanja varnostnih ukrepov, odgovarja dijak sam.

Kakršnokoli posedovanje in uživanje alkohola ali drog, alkoholiziranost v šoli, prodaja drog ali napeljevanje k uživanju drog se kaznuje po 33. in 34. členu Pravilnika o šolskem redu v srednjih šolah.

Ob sumu, da je dijak pod vplivom alkohola ali drog, je potrebno takoj obvestiti dijakove starše oziroma skrbnike.

 

II. ZAGOTAVLJANJE VARNOSTI IN ZDRAVJA DIJAKOV

 

17. člen

Šola sodeluje z Zdravstvenim domom Ormož, ki opravlja za šolo obvezne zdravstvene preglede in obvezno cepljenje dijakov.

Šola s preventivnim delovanjem ozavešča dijake o varstvu okolja, zdravemu načinu življenja in izrabi prostega časa.

Šola skrbi za varnost in zdravje dijakov z upoštevanjem normativov, standardov in drugih predpisov, ki urejajo varnost in zdravje, od dijakov pa zahteva ustrezno opremo pri vajah, športni vzgoji in drugih dejavnostih.

 

III. PODELJEVANJE POHVAL, PRIZNANJ IN NAGRAD

 

18. člen

Pohvale, priznanja in nagrade so motivacijsko sredstvo, ki v vzgojno-izobraževalnem procesu pozitivno vplivajo na delo dijakov.

 

19. člen

Dijaki lahko za uspešno in prizadevno delo v šoli prejmejo:

  • pohvalo,     
  • priznanje,     
  • nagrado.     

Vsakoleten seznam dijakov, ki so prejeli pisne pohvale, priznanja in nagrade, je sestavni del šolske kronike.

 

20. člen

Pohvale so lahko pisne in ustne.

Ustne pohvale izrekajo razrednik, mentorji posameznih dejavnosti in učitelji posamezniku ali skupini dijakov, ki izkažejo prizadevnost pri enkratni ali kratkotrajni aktivnosti v oddelčni skupnosti. Izrečeno ustno pohvalo zabeleži razrednik v dnevnik za posamezno ocenjevalno obdobje.

Pisne pohvale podeljujeta razrednik ali mentor dejavnosti za aktivnosti, ki trajajo vse šolsko leto.

Razrednik podeljuje pisne pohvale za delo v oddelčni skupnosti ali za individualno

napredovanje dijaka.

Mentor podeljuje pisne pohvale za prizadevno delo pri interesnih ali drugih dejavnostih. Skupini dijakov podeljuje pisno pohvalo ravnatelj šole. 

 

21. člen

Pisne pohvale se lahko podelijo za:

  • prizadevnost in doseganje vidnih rezultatov pri pouku, interesnih dejavnostih in drugih dejavnostih šole;
  • prizadevnost  in doseganje vidnih rezultatov pri različnih dejavnostih izven pouka;
  • doseganje vidnih rezultatov na šolskih športnih in drugih srečanjih dijakov z različnih področij znanja in delovanja;
  • posebej prizadevno in učinkovito delo v oddelčni skupnosti dijakov ali dijaški skupnosti;
  • celoletno nudenje učne pomoči tistim, ki jo potrebujejo;
  • drugo, kar ravnatelj, učiteljski zbor ali razrednik in mentorji ocenijo kot pomembno za ustno ali pisno pohvalo.  

22. člen

Ravnatelj šole podeljuje dijakom priznanja za delo oziroma dosežek šole, ki znatno prispeva k ugledu šole v širši skupnosti. Pri tem je treba upoštevati tudi dijakovo osebno in medosebno vlogo, ki jo ima kot spodbujevalec, iniciator ali komunikator, kar pomeni, da je osebno odprt, zadovoljen pri delu in ima pozitiven odnos do okolja. 

 

23. člen

Priznanja se podeljujejo za:

  • večletno prizadevnost in doseganje vidnih rezultatov pri šolskem in izvenšolskem delu;
  • doseganje vidnih rezultatov dijakov na tekmovanjih, ki so organizirana na območju občine, regije in države;
  • večletno prizadevno sodelovanje in doseganje rezultatov pri raznih interesnih dejavnostih;
  • doseganje vidnih rezultatov na športnih področjih, kjer dijaki predstavljajo šolo;
  • večletno prizadevno delo v oddelčnih skupnostih, dijaški skupnosti;
  • drugo, kar ravnatelj, učiteljski zbor ali razrednik in mentorji ocenijo kot primerno za podelitev priznanja.  

 

24. člen

Nagrade podeli šola dijakom za izjemne dosežke na različnih področjih. Nagrade so načeloma knjižne, izjemoma pa tudi v materialni obliki. O vrednosti in obliki nagrade odloča ravnatelj v sodelovanju z razredniki.

Nagrade in priznanja podeljuje dijakom ravnatelj na slavnostni podelitvi.

 

IV. ŠOLSKI RED

Začasna prepoved prisotnosti pri pouku

 

25. člen

Dijaku, ki onemogoča normalen potek pouka, lahko učitelj v skrajnem primeru prepove prisostvovati učni uri s tem, da mora zapustiti prostor. Dijak, ki je moral zapustiti učno uro, mora opraviti tiste aktivnosti, ki mu jih je dovolil oziroma naložil učitelj, sicer se to šteje kot kršitev, za katero se izreče vzgojni ukrep ali določi alternativni ukrep.

Dijak onemogoča normalen potek pouka, kadar s svojim vedenjem tako izrazito moti učitelja in skupino, da učitelj ne more več  kakovostno voditi ure.

Za onemogočanje normalnega poteka pouka se šteje tudi nepripravljenost dijaka za pouk, predvsem predpisana oprema, ki je nujna za izvajanje pouka in neopravljene zadolžitve, ki so pogoj za minimalno sodelovanje pri pouku. Učitelj lahko izreče prepoved iz zgoraj navedenih razlogov, če je bil dijak na to jasno opozorjen.

Dijaku se lahko izreče tudi prepoved začasne prisotnosti pri več urah pouka. O tem na utemeljen predlog učitelja odloči ravnatelj v soglasju z razrednikom.

Izrečeno prepoved mora učitelj zapisati v dnevnik pod opombe.

 

26. člen

Dijaku se v primeru težjih kršitev iz 17. člena Pravilnika o šolskem redu v srednjih šolah, prepove sodelovanje na eni ali več prihodnjih dejavnostih v organizaciji šole, o čemer odloči s sklepom učiteljski zbor na predlog razrednika, oddelčne skupnosti, nosilca dejavnosti, pri kateri se je kršitev zgodila ali kogarkoli drugega, ki je kršitev opazil. 

 

27. člen

Število ur neopravičene odsotnosti, ki šteje za lažjo oziroma težjo kršitev:

za lažjo kršitev se smatrajo neopravičeni izostanki do 4 ur in se zanjo izreče opomin, vsi ostali izostanki sodijo med težje in najtežje in se zanje izrekajo:

  • 5 do 14 neopravičenih ur ukor razrednika
  • 15 do 24 neopravičenih ur ukor oddelčnega učiteljskega zbora
  • 25 do 35 neopravičenih ur ukor učiteljskega zbora
  • nad 35 neopravičenih ur izključitev.

 Ravnateljica: mag. Blanka Erhartič, prof.