Na podlagi četrtega odstavka 27. člena Zakona o gimnazijah (Uradni list RS, št. 1/07 – uradno prečiščeno besedilo) in tretjega odstavka 56. člena Zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju (Uradni list RS, št. 79/06) minister za šolstvo in šport izdaja

PRAVILNIK O ŠOLSKEM REDU V SREDNJIH ŠOLAH

I. SPLOŠNA DOLOČBA

1. člen
(vsebina pravilnika)

Ta pravilnik določa pravice, dolžnosti in prepovedi za dijake v času organiziranega izobraževalnega dela (v nadaljnjem besedilu: pouk), ki se izvaja v šoli, na šolskih površinah ali drugje (v nadaljnjem besedilu: šola) v skladu z letnim delovnim načrtom, način uveljavljanja pravic in izpolnjevanja dolžnosti, izrekanje vzgojnih ukrepov za kršitve, določene s tem pravilnikom in s splošnimi akti šole (v nadaljnjem besedilu: šolska pravila) ter pravice in dolžnosti strokovnih delavcev šole (v nadaljnjem besedilu: učitelji) in ravnatelja šole pri uresničevanju določb tega pravilnika.
     Pravice in dolžnosti dijaka izhajajo iz statusa dijaka.

II. PRAVICE IN DOLŽNOSTI DIJAKOV

2. člen
(pravice dijakov)

 

Dijak ima predvsem pravico do:
     – sodelovanja pri oblikovanju tistega dela letnega delovnega načrta, ki v skladu s tem pravilnikom in šolskimi pravili določa obveznosti dijakov,
     – prisotnosti pri pouku,
     – kakovostnega pouka,
     – sprotnih in objektivnih informacij,
     – spoštovanja osebnosti,
     – upoštevanja individualnih in razvojnih posebnosti,
     – prilagoditve pogojev dela v primerih iz 8. člena tega pravilnika,
     – varnosti in zaščite pred vsemi oblikami nasilja v šoli,
     – enakopravnega obravnavanja ne glede na spol, raso in etnično pripadnost, veroizpoved, socialni status družine in druge okoliščine,
     – varnega, zdravega in vzpodbudnega delovnega okolja,
     – strokovne pomoči ter svetovanja pri šolskem delu,
     – varovanja osebnih podatkov v skladu z zakonom in drugimi predpisi,
     – delovanja v skupnosti dijakov,
     – izražanja mnenj in posredovanja predlogov, povezanih z vzgojno-izobraževalnim delom šole,
     – zagovora in pritožbe v postopku izrekanja vzgojnih ukrepov.
     S šolskimi pravili se lahko določijo še druge pravice dijakov.

3. člen
(dolžnosti dijakov)

 

Dijak ima predvsem dolžnost, da:
     – redno in pravočasno obiskuje pouk in izpolnjuje obveznosti, določene z izobraževalnim programom, letnim delovnim načrtom in drugimi predpisi,
     – dijakov in delavcev šole ne ovira in ne moti pri delu,
     – ravna v skladu z navodili učiteljev oziroma šole,
     – skrbi za lastno zdravje in varnost in ne ogroža zdravja in varnosti ter telesne in duševne integritete drugih,
     – skrbi za čisto okolje,
     – spoštuje splošne civilizacijske vrednote in posebnosti različnih kultur,
     – spoštuje pravice dijakov, delavcev šole in drugih ljudi,
     – prispeva k ugledu šole,
     – varuje ter odgovorno ravna s premoženjem šole, lastnino dijakov, delavcev šole in drugih ljudi.

4. člen
(prepovedi)

 

V šoli je prepovedano:
     – psihično in fizično nasilje,
     – kajenje, uživanje alkohola in drugih drog,
     – prisostvovanje pod vplivom alkohola in drugih drog,
     – posedovanje, ponujanje ali prodajanje alkohola in drugih drog,
     – posedovanje predmetov in sredstev, ki ogrožajo varnost in zdravje ljudi ali varnost premoženja,
     – obnašanje v nasprotju s šolskimi pravili.

III. OBVEZNOSTI ŠOLE

5. člen
(seznanitev dijakov in staršev)

 

Šola ob vpisu seznani dijake in starše oziroma zakonite zastopnike (v nadaljnjem besedilu: starši) z značilnostmi izobraževalnega programa, pravicami, dolžnostmi, prepovedmi, šolskimi pravili in organizacijo dela šole, kar dijaki in starši potrdijo s podpisom.
V času izobraževanja šola seznanja dijake in starše s spremembami šolskih pravil.

6. člen
(šolska pravila)

Šolska pravila določajo hišni red in druga pravila v skladu s tem pravilnikom in drugimi predpisi.
Šolska pravila določi ravnatelj.
Ravnatelj si pred določitvijo šolskih pravil pridobi mnenje učiteljskega zbora, skupnosti dijakov in sveta šole, v primeru iz prvega odstavka 18. člena tega pravilnika pa tudi mnenje sveta staršev.

IV. SODELOVANJE S STARŠI IN AKTIVNOSTI DIJAKOV

7. člen
(sodelovanje s starši)

Razrednik in učitelji sodelujejo s starši na roditeljskih sestankih in govorilnih urah, lahko pa se dogovorijo tudi za druge oblike sodelovanja.

8. člen
(prilagoditev pogojev dela)

Šola prilagodi pogoje dela:
     – dijakom, ki pridobijo status v skladu s pravili o prilagajanju šolskih obveznosti,
     – dijakom s posebnimi potrebami,
     – dijakom s pedagoško pogodbo.

9. člen
(pedagoška pogodba)

S pedagoško pogodbo (v nadaljnjem besedilu: pogodba) se lahko v primeru dolgotrajne bolezni, poškodb, športnih in kulturnih dejavnosti, prihoda iz tuje države in v drugih utemeljenih primerih dijaku prilagodijo pravice in dolžnosti, če bi s tem prispevali k njegovemu boljšemu uspehu.
Pogodba se lahko sklene na predlog dijaka, razrednika ali staršev.
O sklenitvi pogodbe odloči ravnatelj po pridobitvi mnenja oddelčnega učiteljskega zbora.
S pogodbo, ki jo sklenejo ravnatelj, starši in dijak, se določijo medsebojne pravice in obveznosti, in sicer:
     – obdobje obvezne prisotnosti pri pouku,
     – pravice in obveznosti dijaka pri pouku,
     – način in roki za ocenjevanje znanja,
     – način in roki za izpolnjevanje drugih obveznosti,
     – druge pravice in obveznosti,
     – obdobje, za katero se pogodba sklene,
     – razlogi za mirovanje oziroma prenehanje pogodbe.

10. člen
(končni izleti)

Končne izlete dijakov šola lahko predvidi v letnem delovnem načrtu kot svojo nadstandardno storitev, pri čemer zagotovi spremstvo dijakov v skladu z normativi in standardi.
Končni izleti se lahko organizirajo na dneve, ki so s šolskim koledarjem predvideni kot pouka prosti čas.

11. člen
(skupnost dijakov)

Dijaki se lahko organizirajo v skupnost dijakov. Šola zagotovi osnovne pogoje za delo skupnosti (npr. prostor in potrebne informacije). Skupnost dijakov deluje v skladu s svojimi pravili in se praviloma sestaja izven pouka. Ravnatelj lahko ob soglasju skupnosti dijakov tej določi mentorja.
Učiteljski zbor, svet staršev in svet šole obravnavajo predloge, mnenja in pobude skupnosti dijakov ter jih seznanijo s svojimi stališči in odločitvami.

12. člen
(dejavnost dijakov)

Dijaki lahko izdajajo šolski časopis, druga gradiva, organizirajo šolska društva, šolski radio in drugo. Za to si morajo pridobiti vnaprejšnje soglasje ravnatelja.

13. člen
(protest dijakov)

Če dijaška organizacija, v katero je včlanjena več kot tretjina vseh dijakov v državi, organizira prekinitev pouka ali drugo obliko protesta (v nadaljnjem besedilu: protest), mora najmanj pet delovnih dni pred protestom o tem pisno obvestiti šolo.
O nameravani udeležbi na protestu dijak predhodno obvesti razrednika.
Dijaška organizacija je dolžna voditi poimenski seznam s podpisi dijakov, ki so se udeležili protesta, in ga v petih delovnih dneh po protestu posredovati šoli.
Če se šola ravna po 16. členu tega pravilnika in ne prejme poimenskega seznama iz prejšnjega odstavka, je odsotnost neopravičena, če pa se ravna po 18. členu tega pravilnika, o odsotnosti obvesti starše.
Šola ni odgovorna za zagotavljanje varnosti dijakov, ki se udeležijo protesta.

V. PRISOTNOST IN ODSOTNOST OD POUKA

14. člen
(obvezna prisotnost pri pouku)

S šolskimi pravili se lahko določi odstotek obvezne prisotnosti pri pouku.

15. člen
(obveščanje o odsotnosti)

Starši morajo čimprej, najkasneje pa v treh delovnih dneh od izostanka dijaka od pouka, o izostanku obvestiti šolo oziroma razrednika (v nadaljnjem besedilu: razrednik).
Če razrednik v roku iz prejšnjega odstavka ni obveščen o vzroku izostanka dijaka od pouka (v nadaljnjem besedilu: odsotnost), vzpostavi stik s starši.
 S šolskimi pravili se lahko določi podrobnejši način medsebojnega obveščanja o odsotnosti.

16. člen
(opravičevanje odsotnosti)

Starši morajo najkasneje v petih delovnih dneh po prihodu dijaka k pouku razrednika pisno obvestiti o vzroku odsotnosti.
Razrednik lahko upošteva obvestilo, ki ga dijak ali starši iz utemeljenega razloga predložijo po izteku roka iz prejšnjega odstavka.
Razrednik po prejemu obvestila iz prvega ali drugega odstavka tega člena odsotnost opraviči, če je razlog utemeljen.
Če starši v roku iz prvega odstavka tega člena razrednika ne obvestijo o vzroku odsotnosti oziroma če je razlog odsotnosti neutemeljen, je odsotnost neopravičena.
Če razrednik podvomi v resničnost razloga odsotnosti ali verodostojnost podpisa na obvestilu, to preveri pri starših.
Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena se lahko s šolskimi pravili določi drugačen rok za obveščanje o vzroku odsotnosti.

17. člen
(neopravičena odsotnost)

Neopravičena odsotnost, ki presega 35 ur v šolskem letu, se šteje za najtežjo kršitev.
V okviru do števila ur iz prejšnjega odstavka se lahko s šolskimi pravili določi število neopravičenih ur za lažjo oziroma težjo kršitev.
Za neopravičeno odsotnost iz prejšnjega odstavka se dijaku praviloma določi alternativni ukrep, razen za neopravičeno odsotnost iz prvega odstavka tega člena, za katero se dijaku izreče izključitev oziroma se mu določi pogojna izključitev.

18. člen
(evidentiranje odsotnosti)

Ne glede na določbo 16. člena tega pravilnika se lahko s šolskimi pravili določi, da se odsotnost le evidentira.
V primeru evidentiranja odsotnosti morajo starši najkasneje v petih delovnih dneh po prihodu dijaka k pouku razrednika pisno obvestiti o vzroku odsotnosti.
Razrednik lahko upošteva obvestilo, ki ga dijak ali starši iz utemeljenega razloga predložijo po izteku roka iz prejšnjega odstavka.
Če starši v roku iz drugega odstavka tega člena razrednika ne obvestijo o vzroku odsotnosti oziroma, če razrednik ne upošteva obvestila iz prejšnjega odstavka, razrednik o odsotnosti oziroma neupoštevanju obvestila seznani starše.
Če razrednik podvomi v verodostojnost podpisa na obvestilu, to preveri pri starših.
V primeru evidentiranja odsotnosti se določbe prejšnjega člena ne uporabljajo.

19. člen
(vpis odsotnosti in obveščanje)

Odsotnost vpiše v dnevnik šolskega dela učitelj, ki uro vodi, ostale odsotnosti pa razrednik.
Razrednik obvešča starše o odsotnosti na roditeljskih sestankih, govorilnih urah ob koncu ocenjevalnega obdobja ali na drug način, ki ga dogovori s starši.
O odsotnosti iz prejšnjega člena obvešča razrednik starše najmanj dvakrat mesečno.

20. člen
(dovoljena in napovedana odsotnost)

Odsotnost od ure pouka dovoli učitelj, ki uro vodi.
Odsotnost do tri dni dovoljuje razrednik, nad tri dni pa ravnatelj.
Odsotnost lahko ob soglasju staršev pisno napovejo športne, kulturne, druge organizacije ali šole najmanj tri dni pred nameravano odsotnostjo.
Ne glede na prejšnje odstavke tega člena ne more naenkrat izrabiti pravice do napovedane odsotnosti več kot ena četrtina dijakov oddelka. V tem primeru razrednik upošteva vrstni red napovedi.

21. člen
(utemeljeni razlogi za zamujanje ali predčasno odhajanje od pouka)

Starši lahko pisno zaprosijo razrednika, da dijaku zaradi utemeljenih razlogov (npr. vozni red javnih prevoznih sredstev, vzporedno izobraževanje in podobno) dovoli zamujanje ali predčasno odhajanje od pouka.
Če razrednik odsotnost iz prejšnjega odstavka dovoli, jo evidentira in o tem obvesti dijaka, starše in oddelčni učiteljski zbor, če je ne dovoli, pa o tem obvesti le dijaka in starše.

22. člen
(oprostitev sodelovanja pri pouku iz zdravstvenih razlogov)

Starši lahko zaprosijo šolo za oprostitev sodelovanja dijaka pri pouku določenega predmeta. O prošnji, ki ji je potrebno priložiti dokazila z navodili zdravnika, odloči ravnatelj.
Dijaka, ki je zaradi zdravstvenih razlogov v celoti oproščen sodelovanja pri pouku določenega predmeta, lahko šola vključi v druge oblike dela.
Dijaka, ki ni v celoti oproščen sodelovanja pri pouku določenega predmeta, učitelj na podlagi navodil zdravnika individualno usmerja v oblike dela, ki ne ogrožajo njegovega zdravja.
Razrednik v predpisani dokumentaciji evidentira vrsto in trajanje oprostitve sodelovanja pri pouku in o tem obvesti oddelčni učiteljski zbor.

23. člen
(pomoč dijaku)

Ravnatelj določi na predlog oddelčnega učiteljskega zbora način pomoči dijaku, ki je bil iz zdravstvenih razlogov dalj časa odsoten.

24. člen
(začasna prepoved prisotnosti pri pouku)

S šolskimi pravili se lahko določi, da se dijaku prepove prisotnost pri uri pouka oziroma pouku določenega dne v primeru:
     – neprimernega odnosa do dijakov, delavcev šole in drugih ljudi,
     – neprimernega odnosa do šolskega in drugega premoženja,
     – posedovanja predmetov in sredstev, ki ogrožajo varnost in zdravje ljudi ali varnost premoženja,
     – neupoštevanja predpisov o varnosti in zdravju pri delu.
V primeru iz prejšnjega odstavka se s šolskimi pravili določi postopek obravnave in način vključitve dijaka v druge oblike dela.

25. člen
(izpis iz šole)

Dijak se lahko izpiše iz šole s soglasjem staršev. Šola mu izda izpisnico. Z dnem izpisa iz šole mu preneha status dijaka.

26. člen
(črtanje iz evidence vpisanih dijakov)

Če dijak od začetka šolskega leta ne obiskuje pouka oziroma ga preneha obiskovati, starši pa šole ne obvestijo o njegovi odsotnosti v roku iz 15. člena tega pravilnika, šola o tem obvesti starše priporočeno s povratnico in jih seznani s posledicami odsotnosti. Določi jim osemdnevni rok za odgovor.
Če šola v osmih dneh ne prejme odgovora, izda dijaku odločbo o črtanju iz evidence vpisanih dijakov.

VI. ZDRAVJE IN VARNOST DIJAKOV

27. člen
(zdravstveno varstvo)

Šola je dolžna sodelovati z zdravstvenimi zavodi pri izvajanju zdravstvenega varstva dijakov, zlasti pri izvedbi obveznih zdravstvenih pregledov in obveznih cepljenj dijakov.

28. člen
(preventivna dejavnost šole)

Šola s preventivnim delovanjem ozavešča dijake o:
     – varstvu okolja,
     – zdravem načinu življenja in izrabi prostega časa,
     – varovanju pred različnimi nevarnostmi in tveganji (npr. nezgode, kajenje, uživanje alkohola in drugih drog, druge vrste zasvojenosti),
     – različnih vrstah nasilja,
     – tveganem spolnem vedenju.
Šola v okviru izobraževanja vzpodbuja dijake k sprejemanju splošnih civilizacijskih vrednot.
Šola pri pouku seznanja dijake z načinom iskanja ustrezne pomoči, ko se znajdejo v nevarnosti ali stiski.

29. člen
(varnost in zdravje dijakov)

Šola skrbi za varnost in zdravje dijakov z upoštevanjem normativov, standardov in drugih predpisov, ki urejajo varnost in zdravje pri delu, od dijakov pa zahteva ustrezno opremo pri praktičnem izobraževanju, športni vzgoji in drugih dejavnostih.
S šolskimi pravili se lahko določijo še druga pravila o varnosti in zdravju dijakov.

VII. POHVALE, NAGRADE, PRIZNANJA IN VZGOJNI UKREPI

30. člen
(pohvale, nagrade, priznanja)

Dijak lahko za uspešno delo v šoli in zunaj nje dobi pohvalo, nagrado ali drugo priznanje.
Merila in postopek podeljevanja pohval, nagrad ali drugih priznanj se določijo s šolskimi pravili.

31. člen
(vzgojni ukrepi)

Za kršitve, določene s tem pravilnikom in s šolskimi pravili, se dijakom izrekajo vzgojni ukrepi in določajo alternativni ukrepi.

32. člen
(lažje kršitve)

Lažje kršitve so:
     – neprimeren odnos do pouka,
     – neprimeren odnos do dijakov, delavcev šole in drugih ljudi,
     – neprimeren odnos do šolskega ali drugega premoženja,
     – kajenje,
     – druge kršitve, določene s šolskimi pravili.

33. člen
(težje kršitve)

Težje kršitve so:
     – ponavljajoče se lažje kršitve, za katere je bil dijaku izrečen opomin razrednika,
     – samovoljna prisvojitev tuje stvari,
     – ponarejanje,
     – žaljiv odnos do dijakov, delavcev šole in drugih ljudi,
     – posedovanje nevarnih predmetov ali sredstev,
     – neupoštevanje predpisov o varnosti in zdravju pri delu,
     – namerno poškodovanje šolskega ali drugega premoženja,
     – druge kršitve, določene s šolskimi pravili.

34. člen
(najtežje kršitve)

Najtežje kršitve so:
     – ponavljajoče istovrstne težje kršitve, za katere je bil dijaku izrečen vzgojni ukrep,
     – psihično ali fizično nasilje,
     – uživanje alkohola ali drugih drog in prisotnost pri pouku pod vplivom alkohola ali drugih drog,
     – posedovanje, ponujanje, prodajanje alkohola ali drugih drog,
     – ponarejanje ali uničevanje šolske dokumentacije,
     – samovoljna prisvojitev tuje stvari večje vrednosti,
     – posedovanje predmetov in sredstev, ki ogrožajo varnost in zdravje ljudi ali varnost premoženja,
     – neupoštevanje predpisov o varnosti in zdravju pri delu, kar je in kar bi lahko povzročilo težjo telesno poškodbo ali večjo materialno škodo,
     – namerno uničevanje šolskega ali drugega premoženja,
     – druge kršitve, določene s šolskimi pravili.

35. člen
(vzgojni ukrepi)

Vzgojni ukrepi so:
     – opomin,
     – ukor razrednika,
     – ukor oddelčnega učiteljskega zbora,
     – ukor učiteljskega zbora,
     – izključitev.

36. člen
(alternativni ukrepi)

Alternativni ukrepi so:
     – pobotanje oziroma poravnava,
     – poprava škodljivih posledic ravnanja,
     – opravljanje dobrih del,
     – premestitev v drug oddelek (v nadaljnjem besedilu: premestitev),
     – pogojna izključitev.
S šolskimi pravili se lahko na predlog organov iz 42. člena tega pravilnika določijo še drugi alternativni ukrepi.
Alternativni ukrepi se dijaku lahko določijo namesto kateregakoli vzgojnega ukrepa, razen premestitve, ki se lahko določi le namesto ukora učiteljskega zbora in pogojne izključitve, ki se lahko določi le namesto izključitve.
V primeru pogojne izključitve dijak obiskuje pouk. Če stori v času pogojne izključitve težjo ali najtežjo kršitev, se mu lahko izreče izključitev.
Alternativni ukrep se dijaku lahko določi večkrat.

37. člen
(odločanje o alternativnem ukrepu)

O alternativnih ukrepih iz prvega in drugega odstavka prejšnjega člena odločajo pristojni organi iz 42. člena tega pravilnika.
Pristojni organ pisno določi alternativni ukrep, način in izvrševanje ukrepa, trajanje, kraj in rok za izvršitev ukrepa ter osebo, ki bo spremljala izvajanje ukrepa.
Z vsebino alternativnega ukrepa iz prejšnjega odstavka razrednik seznani dijaka in če ta z alternativnim ukrepom soglaša, podpiše izjavo o strinjanju, ki je podlaga za izvršitev ukrepa. O alternativnem ukrepu razrednik obvesti starše.
Če se dijak z določenim alternativnim ukrepom ne strinja ali ga ne izvrši na določen način, mu pristojni organ izreče vzgojni ukrep.
Alternativni ukrep preneha veljati, ko je izvršen.

38. člen
(stopnjevanje vzgojnih ukrepov)

Vzgojni ukrepi se praviloma stopnjujejo.
Opomin razrednika se dijaku lahko izreče za lažje kršitve.
Ukor razrednika in ukor oddelčnega učiteljskega zbora se dijaku lahko izreče za težje kršitve.
Ukor učiteljskega zbora se dijaku lahko izreče za najtežje kršitve.
Izključitev se dijaku lahko izreče za najtežje kršitve, določene s tem pravilnikom.

39. člen
(postopek ugotavljanja kršitev in obveščanje staršev)

 

Za uvedbo in vodenje postopka ugotavljanja kršitev, za katere se izreče opomin, ukor razrednika, ukor oddelčnega učiteljskega zbora ali ukor učiteljskega zbora je pristojen razrednik, za izključitev pa ravnatelj šole.
Če dijak biva v dijaškem domu, se lahko šola in dijaški dom dogovorita o načinu vzgojnega ukrepanja.

40. člen
(zagovor dijaka)

Dijak ima pred izrekom vzgojnega ukrepa pravico do ustnega ali pisnega zagovora.
Če iz okoliščin izhaja, da bo dijaku mogoče izreči izključitev, ravnatelj, takoj ko izve za kršitev, obvesti starše in jih pozove, naj prisostvujejo zagovoru dijaka. V tem primeru je pri zagovoru prisoten tudi razrednik.
Ravnatelj lahko opravi zagovor dijaka brez prisotnosti staršev, če z njimi ni bilo mogoče vzpostaviti stika ali če so prisotnost odklonili.

41. člen
(okoliščine)

Pri izbiri vzgojnega oziroma alternativnega ukrepa je potrebno upoštevati težo kršitve, dijakovo odgovornost zanjo ter njegovo osebnostno zrelost, nagibe, zaradi katerih je storil dejanje, okoliščine, v katerih je bilo dejanje storjeno, postopnost in možne posledice ukrepa ter druge okoliščine, pomembne za izrek vzgojnega ukrepa oziroma določitev alternativnega ukrepa.
Če ravnatelj po proučitvi vseh okoliščin oceni, da dijak potrebuje pomoč oziroma svetovanje, lahko odloči, da se vzgojni ukrep ne izreče oziroma da se alternativni ukrep ne določi.

42. člen
(odločanje o vzgojnem ukrepu)

O opominu in ukoru razrednika odloči razrednik.
O ukoru oddelčnega učiteljskega zbora odloči oddelčni učiteljski zbor šole z večino glasov vseh prisotnih članov.
O ukoru učiteljskega zbora odloči učiteljski zbor šole z večino glasov vseh prisotnih članov.
O izključitvi odloči učiteljski zbor šole s tajnim glasovanjem in z dvotretjinsko večino glasov vseh članov.

43. člen
(izključitev)

Pred izrekom izključitve je potrebno pridobiti:
     – mnenje razrednika,
     – mnenje šolske svetovalne službe,
     – mnenje oddelčne skupnosti dijakov,
     – druga mnenja, če je potrebno.
V primeru izključitve nudi šola dijaku pomoč pri vključitvi v drugo šolo oziroma pri nadaljevanju izobraževanja, če dijak za pomoč zaprosi.

44. člen
(zadržanje izreka vzgojnega ukrepa in določitve alternativnega ukrepa)

Ravnatelj lahko zaradi kršitve pri vodenju postopka vzgojnega ukrepanja ali zaradi drugih utemeljenih razlogov zadrži izrek vzgojnega ukrepa oziroma določitev alternativnega ukrepa in določi rok za odpravo kršitev oziroma odloči, da se postopek ponovi ali ustavi.

45. člen
(izrek vzgojnega ukrepa)

Vzgojni ukrep se dijaku izreče v obliki sklepa, razen izključitve, ki se dijaku izreče v obliki odločbe (v nadaljnjem besedilu: akt o izreku vzgojnega ukrepa).
Akt o izreku vzgojnega ukrepa mora biti obrazložen in mora vsebovati pouk o pravnem varstvu.
Akt o izreku vzgojnega ukrepa se vroči dijaku in staršem najkasneje v osmih dneh po izreku vzgojnega ukrepa.
Dijaku, ki stori najtežjo kršitev, zaradi katere bo izključen, se lahko prepove obiskovanje pouka že pred dokončnostjo akta o izključitvi.
O prepovedi obiskovanja pouka pred vročitvijo akta o izključitvi odloči ravnatelj s sklepom, zoper katerega ni pritožbe, lahko pa ga dijak ali starši izpodbijajo v pritožbi zoper akt o izključitvi.
O prepovedi obiskovanja pouka z dnem vročitve akta o izključitvi odloči učiteljski zbor. V tem primeru se prepoved obiskovanja pouka določi v aktu o izključitvi.

46. člen
(rok za uvedbo postopka vzgojnega ukrepanja)

S postopkom vzgojnega ukrepanja je potrebno začeti čimprej, najkasneje pa v tridesetih dneh od dneva, ko se je izvedelo za kršitev in dijaka, ki je kršitev storil oziroma najkasneje v devetih mesecih v primeru najtežjih kršitev.

47. člen
(dokumentacija)

Razrednik oziroma ravnatelj vodita o aktivnostih v postopku vzgojnega ukrepanja (npr. pogovori z dijakom in starši, s šolsko svetovalno službo, telefonski pogovori, pisna obvestila staršem, pristojnim institucijam in podobno) pisno dokumentacijo.

VIII. VARSTVO PRAVIC DIJAKOV

48. člen
(pritožba)

Zoper akt o izreku opomina, ukora razrednika, ukora oddelčnega učiteljskega zbora in ukora učiteljskega zbora lahko dijak ali starši vložijo pritožbo na pritožbeno komisijo oziroma komisijo za varstvo pravic (v nadaljnjem besedilu: pritožbena komisija), zoper odločbo o črtanju iz evidence vpisanih dijakov in zoper akt o izključitvi pa na svet šole.
Pritožbo iz prejšnjega odstavka je potrebno vložiti v osmih dneh po prejemu akta o izreku vzgojnega ukrepa oziroma po prejemu odločbe o črtanju iz evidence vpisanih dijakov.

49. člen
(pritožbena komisija)

Pritožbena komisija ima tri člane, od katerih vsaj eden ni učitelj šole, ki vodi postopek vzgojnega ukrepanja. Člane in predsednika pritožbene komisije ter njihove namestnike imenuje svet šole na predlog ravnatelja za obdobje od 1. oktobra do 30. septembra naslednjega leta.
Član pritožbene komisije ne more odločati o isti zadevi na prvi stopnji in v pritožbenem postopku.

50. člen
(odločanje o pritožbi)

Pritožbena komisija oziroma svet šole odloča o pritožbi s tajnim glasovanjem in z večino glasov vseh članov. O pritožbi je potrebno odločiti v petnajstih dneh po prejemu pritožbe, tako, da se:
     – pritožbi ugodi in akt o izreku vzgojnega ukrepa razveljavi,
     – pritožbi ugodi in odloči, da se postopek vzgojnega ukrepanja ponovi in o vzgojnem ukrepu ponovno odloči,
     – pritožbo kot neutemeljeno zavrne.
Odločitev pritožbene komisije oziroma sveta šole je dokončna.

51. člen
(sprememba ukrepa)

Če se po izreku vzgojnega ukrepa ali po določitvi alternativnega ukrepa ugotovi, da je bila v postopku vzgojnega ukrepanja storjena napaka ali da je bil ukrep izrečen ali določen neutemeljeno, je šola dolžna napako čimprej, najkasneje pa v desetih delovnih dneh od ugotovitve, popraviti oziroma ukrep spremeniti ali odpraviti ter o tem pisno obvestiti dijaka, starše pa priporočeno s povratnico.

52. člen
(veljavnost in izbris vzgojnega ukrepa)

Vzgojni ukrepi veljajo eno leto, razen izključitve, ki se praviloma izreče do konca šolskega leta, največ pa še za naslednje šolsko leto.
Če se med trajanjem vzgojnega ukrepa ugotovi, da je ukrep dosegel svoj namen, lahko organ, ki je ukrep izrekel, izda sklep o izbrisu ter ga vroči dijaku in staršem.
Po preteku roka iz prvega odstavka tega člena oziroma po izbrisu vzgojnega ukrepa iz prejšnjega odstavka se spis o vzgojnem ukrepu preneha hraniti v skladu s pravili o šolski dokumentaciji v srednješolskem izobraževanju.

53. člen
(sodno varstvo)

Zoper odločitev sveta šole se lahko sproži upravni spor.

54. člen
(odškodninska odgovornost)

Dijak je v skladu s predpisi o odškodninski odgovornosti odgovoren za škodo, ki jo povzroči v šoli.
Način ugotavljanja škode določi šola s šolskimi pravili, če z drugimi predpisi ni določeno drugače.

IX. NADZOR

55. člen
(nadzor)

Nadzor nad izvajanjem določb tega pravilnika opravlja šolska inšpekcija.

X. UPORABA PRAVILNIKA

56. člen
(smiselna uporaba pravilnika)

Ta pravilnik se smiselno uporablja tudi za:
     – dijake v zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, če z zakonom ali drugim predpisom ni določeno drugače,
     – šole s koncesijo, če s pogodbami o financiranju ni določeno drugače,
     – vajence oziroma vajenke v skladu z drugim odstavkom 90. členom Zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju (Uradni list RS, št. 79/06) do konca šolskega leta 2008/2009 oziroma do zaključka rednega izobraževanja,
     – izredne dijake.

XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

57. člen
(prenehanje veljavnosti)

Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o šolskem redu v srednjih šolah (Uradni list RS, št. 82/04).

58. člen
(dokončanje postopkov)

Postopki, uvedeni pred uveljavitvijo tega pravilnika, se dokončajo v skladu s tem pravilnikom.

59. člen
(uveljavitev pravilnika)

Ta pravilnik se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati 1. septembra 2007.

Št. 0070-102/2006

Ljubljana, dne 7. marca 2007

EVA 2007-3311-0011

(Visited 5 times, 1 visits today)